Piše: Maja Kovač
Bolgarska pisateljica Vesela Ljahova v slovenskem prostoru morda ni (še) široko prepoznavna, vsekakor pa ni neznanka. Leta 2017 je bila gostja sejma akademske knjige Liber.ac in ob tej priložnosti je bilo prevedenih tudi nekaj njenih proznih zapisov. Tedaj je pogovor z gostjo vodil Ljudmil Dimitrov, nekdanji lektor za bolgarski jezik na Filozofski fakulteti UL, in prav v okviru omenjenega gostovanja so nastali zametki pobude, ki so privedli do končne celostnejše zastopanosti avtorice na slovenskem književnem trgu z izidom zbirke kratke proze Četrt ob obvoznici. Prav zaradi sorazmerne novosti je pomembno, da je založba LUD Literatura poskrbela tudi za kontekstualizacijo s spremno besedo, v kateri Dimitrov natančneje umešča delo Ljahove v razvoj sodobne bolgarske proze. Gre za uveljavljeno avtorico, katere najodmevnejše (in večkrat nagrajeno) delo je zagotovo roman Begunci (Bežanci, 2013). V njem obravnava temne madeže dogajanja v prejšnjem stoletju in odkriva krivice, ki so se dogajale manjšinskim prebivalcem Egejske Makedonije, jabolka spora že od balkanskih vojn.
Značilno za pisavo Ljahove je preusmerjanje fokusa na golo življenje in bivanje posameznikov. Prikaz je precej mimetičen in daje vtis avtentičnosti, kot bi sama konstelacija danosti ne potrebovala dodatne fikcije, a vendar je že na prvi pogled jasno, da je na delu izvirna literarizacija. Strukturno v tem smislu izstopa razdelitev na posamezne zgodbe, ki pa obenem teži k cikličnosti. Med zgodbami se kmalu splete mreža, ki zdaj tesneje zdaj rahleje povezuje niti. Pozornemu bralcu se, še posebej z kančkom konkretizacije, pripeti, da uvidi romaneskno podobo celote in njenih sestavnih delov. Kulisa protestov po ulicah Sofije je denimo prisotna v dveh zgodbah, trk vladnega avtomobila z reševalnim vozilom se v naslednji zgodbi prekriva z obiskom oskrbovalke pri ostareli prevajalki. Podobne podobnosti so pogoste, pojavljajo se bodisi isti liki bodisi iste lokacije ipd., pri čemer se jasno izriše grob zemljevid mesta.
Glavnina dogajanja je umeščena v samo središče države, se pravi v prestolnico, po drugi strani pa je znotraj tega poudarjeno obrobje. Predel na zunanjem robu Sofije, kamor se stekajo ubogi elementi mestnega in odzvanjajo bridkosti, ki jih v gostem mestnem tkivu duši množica objektov, ki ji kronično primanjkuje subjektov, kar postne skupni imenovalec različnih (življenjskih) zgodb. Različni profili tvorijo heterogen obraz glavnega lika, to je mesto samo. Utrinki vsakdana v glavnem mestu odkrivajo predvsem razpoke v njem in delo nenehno upoveduje razmerja moči, ki se v mestu le še intenzificirajo. Znotraj njega spremljamo trk svetov, med katerimi obstaja fizičen stik, medtem ko večini manjka živi stik. Medvrstična empatija v zbirki zasleduje mozaik krivičnosti, s katerimi je sodobni mestni človek ne le obremenjen in zaznamovan, temveč predvsem zaradi katerih je prikrajšan za pristnejše odnose. Bistveno pri osvetljevanju te problematike je, da pripovedovalski glas ostaja navidez nepristranski in ne zapada v pomilovanje, temveč ohranja optimističen ton in vero v človeka.
Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici. Prevedla Namita Subiotto. LUD Literatura, 2020.
Delo je bilo obravnavano v okviru bralnega krožka, ki ga prireja Društvo študentov Južnoslovanskih študijev. Namen bralnega krožka je izmenjava bralskih vtisov o prebrani literaturi, ki jo udeleženci izbirajo sami. Več informacij o naslednjih srečanjih lahko dobite na društveni Facebook strani (https://www.facebook.com/drustvo.sjs/) ali elektronskem naslovu drustvo.sjs@gmail.com.
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Dodaj odgovor