Piše: Maja Kovač
Beremo novo stvaritev Lenardiča, ki se na književno sceno vrača po 25-letnem premolku, svoje zapise pa nadaljuje z enako erotično prežetostjo in jezikovnim zanosom. Mestoma njegove akrobacije z besedjem delujejo zaletavo, včasih tuje, vselej pa potujitveno. Lenardiču prav imenitno uspeva tovrstno kolobarjenje in iz napisanih vrstic ustvarja slogovne gredice. Kdor se želi napasti slovenskega jezika, lahko zrna od plev ločuje kar v boju v požiralniku.
Izzivalen naslov, ni kaj, naslovnica pa pri tem prav nič ne popušča in dejstvo je, da erotični motivi niso izpuščeni. Prav zato pa lahko bolje razumemo navezavo na kanonizirano socrealistično novelo Boj na požiralniku, ki spolne pohujšljivosti pač ni jemala v obzir. V zbirki 23 kratkih zgodb so zastopane najrazličnejše teme, ki sestavljajo podobo sodobnega sveta. Sodobnost pa se preveša in dobiva nove razsežnosti. Natančnejše določnice kronotopa odkrito namigujejo na obstoj visokotehnoloških bitij, bližnjo znanstveno vodeno vojno in življenje na Marsu. Avtor se tako v kratkoproznih zapisih poigrava z lastnim imenom in uvaja metafikcijske pasuse, v katerih samega sebe opredeli kot »izmišljen lik, karikatura, ki obstaja le v tej prekleti zgodbi,« obenem pa je v mednarodnem prostoru vpliven umetnik in mislec. Znaten delež samoironije spremlja tudi siceršnje prevpraševanje položaja subjekta.
V fokusu so večinoma moške literarne osebe, v zbirki pa naravnost moti prevladujoča podoba ženske. Prvoosebni pripovedovalec načeloma razlikuje različne tipe: klasična ženska je šele v upokojenskem obdobju pripravljena razkriti svoje razvade in dan pred selitvijo prižge cigareto pred očmi soseda, kot bi to bila najtemačnejša skrivnost, ki jo ženska lahko zakrivi; moderna ženska je oportuna karieristka, vendar je moški na položaju moči tako emancipiran, da ga mlade maloumne plavolase prsate novinarke, ki se ponujajo, ne mikajo; novodobna ženska pa pozna več modelov in moški se postavljajo s serijsko številko njene izdelave.
Človek v najnovejšem svetu namreč prehaja v druge sfere, osvaja tehnološki prostor – ali bolje rečeno, tehnologija osvaja človeško kulturo −, naseljuje vesolje, druži ljudi iz preteklosti in prihodnosti, v Sloveniji razsaja vojna, zadnje žrtve v njenih vrstah pa so osemletne deklice, ki so jih urili za boj.
Zgodbe v zbirki sprva resda zvenijo hudomušno, tematizirajo tudi vsakodnevne sitnosti, ki smo jih naveličani, kot so telefonski klici zavarovalnih in založniških agencij, kaj kmalu pa se dogajanje preobrne in nas navzame z resnobno zaskrbljenostjo.
Mart Lenardič: Boj v požiralniku. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020.
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Dodaj odgovor