Piše: Tim Prezelj
Ves svet spremlja zastrašujočo vojno v Ukrajini, ki je presenetila tudi najbolj pronicljive analitike. V luči dogodkov, ki se odvijajo v Evropi, sta verjetno zadnji stvari, na kateri bi pomislili, Tekmovanje za pesem Evrovizije in disco pop glasbeni spektakel iz leta 2007. Čeprav se tekmovanje ves čas skuša predstavljati kot apolitično, je pravzaprav vse prej kot to. Ta, na videz trivialni dogodek, namreč predstavlja globalni oder, prek katerega posamezne države hote ali nehote svetu vsako leto pošiljajo svoja politična sporočila.
Posebej zgovoren je bil prav dogodek leta 2007, ko je zmago v Helsinkih na Finskem sicer slavila Srbkinja Marija Šerifović s pesmijo Molitva (Molitev). Omenjena zmagovalka je z javnim razkritjem svoje homoseksualne usmerjenosti dvignila precej prahu (Kirkegaard, 2013). Še bolj mojstrsko pa je to uspelo 48-letnemu drugouvrščenemu ukrajinskemu predstavniku Andriju M. Danilku (ukr. Андрі́й (Миха́йлович) Дани́лко, ang. Andriy (Mykhailovych) Danylko). Andrij je sprva v Kijevu želel študirati klasično glasbo. Ker ni opravil sprejemnih izpitov, je poskusil s tehnično šolo, kasneje pa se je vpisal na cirkuško šolo. To je obiskoval le dobri dve leti, saj so šolo, preden je uspel zaključiti izobraževalni program, žal zaprli. Kljub temu pa je očitno dobro izkoristil pridobljeno znanje, saj s svojimi nastopi že vrsto let zelo uspešno naslavlja aktualne (politične) razmere v Ukrajini. Nastopa preoblečen v lik starejše, drzne in ekscentrične gospe Verke Serdučke (ukr. Вє́рка Сердю́чка, ang. Verka Serduchka). Pesem Dancing Lasha Tumbai je postala tržno najuspešnejša izmed vseh predstavljenih na 52. tekmovanju. Na glasbeni lestvici v Veliki Britaniji je na primer zasedla 28. mesto, na Švedskem pa celo 6. (Miazhevich, 2012)
Andrij je lik Verke Serdučke ustvaril leta 1995 za televizijski oglas banke Privat Bank. Nato je z njim sprva nastopal le v Ukrajini na različnih promocijskih dogodkih in v oddajah. Leta 1997 pa je dobil glavno vlogo v komičnem televizijskem šovu na ukrajinski televizijski hiši 1+1. Ker so oddajo spremljali tudi v Rusiji in Belorusiji, je postal popularen tudi tam. Lastnik televizijske hiše 1+1 je eden najbogatejših Ukrajincev, milijarder Igor Valerjovič Kolomojski (ukr. Ігор Валерійович Коломойський, ang. Ihor Valeriyovych Kolomoyskyi), ki je tudi solastnik banke Privat Bank. To tudi pojasni karierno pot lika Verke Serdučke in jo neposredno poveže s trenutnim ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Oleksandrovičem Zelenskim (ukr. Володи́мир Олекса́ндрович Зеле́нський, ang. Volodymyr Oleksandrovych Zelenskyy). Ta je bil pred nastopom funkcije predsednika države prav tako igralec, ki je tesno sodeloval z medijskim konglomeratom Kolomojskega. Slednji ga je na nek način tudi ustoličil na predsedniški položaj. Financiral in produciral je njegovo nenavadno kampanjo, ki je spominjala na resničnostni šov oz. t. i. influencerstvo (vplivništvo). Tako je uspeh Verke Serdučke z odra Tekomovanja za pesem Evrovizije z Volodimirjem Zelenskim uspešno prenesel tudi na politični parket.
Andrij Danilko, ki je odraščal v skromnih razmerah, je lik Verke Serdučke, kakor sam navaja, poimenoval po svoji osnovnošolski sošolki Anji Serdjuk. Tej je v otroštvu namreč obljubil, da bo njeno ime naredil svetovno slavno (Miazhevich, 2012). Samo ime lika pa ima tudi bolj simbolno politično sporočilo. V omenjenem oglasnem sporočilu Verka Serdučka namreč izreče zgolj en stavek v »jeziku« suržik (ukr. cуржик) – mešanici ruščine in ukrajinščine, ki je v rabi predvsem med slabše izobraženimi Ukrajinci centralnih in vzhodnih provinc države. Andrij na zgoščenkah in svoji spletni strani ime navaja v suržikščini kot Vierka, kar ni niti ukrajinsko Vira/Virka niti rusko Vera/Verka. Simboliki umetnik konsistentno sledi tudi pri priimku »Serdučka«, ki predstavlja nekakšen vzdevek priimka koruptivne ukrajinske družine Serdiuk (Miazhevich, 2012).
Sam lik Verke Serdučke se je skozi leta drastično spremenil tako v kontekstu izražanja kot tudi same vizualne podobe. Ukrajince je na začetku 90. let zabavalo parodično naslavljanje kulture ukrajinskga nižjega razreda. Rusi pa so jo razumeli predvsem v luči stereotipne podobe panruske provincialne kulture z močnim naglasom. Tudi vizualno se je sprva preprosto in groteskno oblečena Verka skozi čas medijske prisotnosti na televiziji prelevila v glamurozno, kičastno opravljeno, ekscentrično gospo brez okusa. Ravno ta razvoj lika kaže na genialnost in pronicljivost umetnika Andrija Danilka. Na zelo konkreten način skozi razvoj lastnega lika demonstrira rezultat intelektualne revščine, ki ni odvisna od družbenega sloja. Preprosta Verka z medijsko pozornostjo sicer pridobi več sredstev in glamurja, vendar ostane intelektualno revna. Na to jasno kaže njena pretirana, ekscentrična, glamurozna transformacija, ki ji (pre)preprost intelekt lika ne uspe slediti (Yekelchyk, 2010; Miazhevich, 2012).
Čeprav je lik Verke Serdučke razburjal javnost že pred nastopom na Tekmovanju za pesem Evrovizije, je prav ta dogodek predstavljal neke vrste mejnik. Nastop, katerega avtor je v celoti Andrij Danilko, je zasnovan zelo inteligentno in premišljeno, kar kaže na avtorjevo odlično obvladovanje žanra. Naslov pesmi »Dancing lasha tumbai« formalno sicer nima pomena v nobenem jeziku. Besedilo, ki je sestavljeno iz delov v petih različnih jezikih in številnih odsekov brez smisla, formalno gledano prav tako nima nobenega konkretnega pomena. Vendar pa je s kognitivnega stališča ravno to ključ do uspeha Verkinega nastopa. V celotnem kontekstu hiperstimulativnega šova besedna zveza »lasha tumbai« sumljivo spominja na »Russia goodbye«, kar v angleščni pomeni »nasvidenje Rusija«. Naši možgani so med drugim ustvarjeni tako, da v okolici iščejo smiselne vzorce. V kontekstu hiperaktivnega nastopa verz »dancing lasha tumbai« zato številni slišijo (ne zgolj interpretirajo) kot »dancing Russia goodbye« oz. »plesanje Rusiji nasvidenje« (Yekelchyk, 2010; Miazhevich, 2012).
To je sprva sprožilo incidente v Ukrajini, ki je bila po oranžni revoluciji leta 2004 družbeno še vedno zelo razklana glede odnosa do Rusije in Zahoda. Konflikt je dosegel celo ukrajinski parlament, kjer je nekaj poslancev ostro nasprotovalo in si aktivno prizadevalo za menjavo Andrija z drugim ukrajinskim predstavnikom oz. predstavnico na Evroviziji. Poleg težav s provokacijo na račun ruskega vmešavanja v suverenost Ukrajine je številne dodatno zmotila queer podoba umetnika, ki nastopa preoblečen v ženski lik Verke. Ukrajinska družba je pri odnosu do spolnih manjšin še vedno zelo konservativna (Yekelchyk, 2010).
S tem je Andrij resnično odprl mnogo ran ukrajinskega naroda in družbe ter tako povzročil kar malo nacionalno kognitivno disonanco. Morda je tudi to razlog, da je na koncu vendarle uspel nastopiti in za nameček pristal celo na 2. mestu, ki v sebi prav tako nosi močno simbolno sporočilo. Premoč je namreč morala Ukrajina priznati zgolj Srbiji. Slednja je bila v enakem položaju prav v času oranžne revolucije tri leta prej (2004), ko je v Istanbulu slavila Ukrajinka Ruslana s pesmijo Wild Dances (Divji plesi). Premagala je namreč srbskega predstavnika Željka Joksimovića s pesmijo Lane moje (Moj pas).
Pesem »Dancing lasha tumbai« posebej na koncu direktno naslavlja oranžno revolucijo. Pozimi leta 2004 so na trgu Majdan v Kijevu izbruhnili protesti v podporo predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka. Njegovi podporniki, odeti v oranžne barve, so zahtevali ponovitev volitev. V drugem krogu sta za predsedniško funkcijo tekmovala prorusko usmerjeni premier Viktor Janukovič in na zahod usmerjeni opozicijski voditelj ter nekdanji predsednik ukrajinske vlade Viktor Juščenko. Janukovič je po navedbah ukrajinske državne volilne komisije z nekaj manj kot 3 % glasov premagal Juščenka. Njegovi podporniki so nato oblasti obtožili prevare in zastrupitve Juščenka, ljudi pa nagovarjali k protestom, ki so kmalu popolnoma ohromili Ukrajino. S tem je opozicija dosegla razveljavitev in ponovitev drugega kroga volitev, ki so potekale pod strogim nadzorom domačih in tujih opazovalcev. Na koncu je zmagal Juščenko, z njegovo inavguracijo pa se je končala tudi oranžna revolucija (Karatnycky, 2005).
Kriza identitete in pripadnosti ukrajinske družbe med Rusijo na eni in Zahodu na drugi strani je odlično prikazana v sami pesmi in celostnem nastopu Verke Serdučke. Besedilo namreč ves čas skače med jeziki Zahoda (angleščino in nemščino) in ukrajnščino ter ruščino. Na koncu je celo izrazito narodnospodbudna kitica, ki v ukrajinščini poudarja dobroto in lepoto Ukrajine. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi vizualne podobe, ki prav kriči omenjeno razdvojenost in disonanco med po eni strani Rusom in drugi Zahodu naklonjeni Ukrajini. Verka Serdučka in ostalo spremljevalno osebje je oblečeno v svetleča ogledalca, s čimer spominjajo na ogromno disko kroglo. Ta pa je jasen simbol zahodne popularne kulture od vzpona diska v 70. letih prejšnjega stoletja naprej. To je še dodatno poudarjeno s številko 69, ki jo ima Verka Serdučka natisnjeno na hrbtni strani kostuma, podobno kot je to praksa pri atletih, na športnih tekmovanjih. Številka 69 simbolizira spolni položaj, s čimer Andrij naslavlja seksualno liberalizacijo zahoda za razliko od konservativnejše vzhodne družbe v Ukrajini in Rusiji. Hkrati pa Verka na glavi nosi veliko peterokrako zvezdo, kot simbol komunizma, ki še vedno krasi številne ruske simbole, med drugim tudi vrhove stavb v moskovskem Kremlju (Yekelchyk, 2010).
Po vsem tem ni presenetljivo, da je nastopu na Tekmovanju za pesem Evrovizije sprožil odziv tudi na diplomatskem parketu. Ruse je namreč zanimalo, kaj pravzaprav pomeni besedna zveza »lasha tumbai«, ki jo je Andrij pojasnil kot staromongolski izraz za stepeno smetano. To je v »ogenj« potisnilo še Mongolijo, kjer so se odzvali z razlago, da stara mongolščina sploh ne pozna izraza za stepeno smetano. S tem je umetnik dobro izkoristil medijsko pozornost in popolnoma razgalil ter osmešil ruski politični in diplomatski prostor, s čimer si je kasneje prislužil celo odpoved pogodb v Rusiji (Miazhevich, 2012).
Pronicljivost in izvrstne analitične sposobnosti Andrija Danilka, predvsem pa izrazna moč popularne glasbe, so toliko bolj jasni, če se spomnimo dogodkov, ki so sledili precej let po Verkinem nastopu na evrovizijskem parketu. Tudi ti so vseskozi odmevali v nastopih ukrajinskih predstavnikov na Tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer država sicer nastopa šele od leta 2003. V teh 19 letih je bila Ukrajina vseskozi izjemno uspešna, kar lahko verjetno deloma pripišemo tudi temu, da pogosto naslavlja aktualne družbeno-politične teme. S tem pravzaprav zgodovina ukrajinskih nastopov na tekmovanju na simbolen način pripoveduje neke vrste sodobno kulturno-antropološko zgodbo Ukrajincev.
Rusija si je junija 2014 priključila strateško pomemben ukrajinski polotok v Črnem morju – Krim. Dve leti po tem (leta 2016) je Ukrajina ponovno zmagala na tekmovanju s predstavnico Suzano Alimivno Džamaladinovo (ukr. Суса́на Алі́мівна Джамаладі́нова; ang. Susana Alimivna Jamaladinova), bolj znano kot Džamala, in pesmijo »1944«. Slednja govori prav o zgodovini ruskega apetita po Krimu, simboliko pa podkrepi z besedilom v jeziku krimskih Tatarov, ki ga kombinira z angleščino. Ukrajina je poleg dveh zmag dvakrat zasedla tudi drugo mesto (leta 2007 z nastopom omenjene Verke Serdučke in leto kasneje – 2008 z Ani Lorak (ukr. А́ні Ло́рак; ang. Ani Lorak)). Leta 2013 pa je bila njihova predstavnica Zlata Ognevič (ukr. Злата Огнєвіч; ang. Zlata Ognevich) tretja s pesmijo »Gravity«. Celoten seznam Ukrajinskih uvrstitev si lahko ogledate tudi v spodnji tabeli.
Nedavno je Rusija vojaško napadla kar celotno Ukrajino in s tem pričela vojno, ki ogroža in zmanjšuje kvaliteto življenja vseh nas kot tudi drugih živih bitij na planetu. Upam, da je iz prispevka jasno razvidno, da kljub navidezni banalnosti premišljena dela s področja popularne glasbe v sebi nosijo zelo bogato simboliko včasih zelo kompleksnih družbenih dogodkov.
Dancing Lasha Tumbai
Hello everybody!
My name is Verka Serduchka.
Me English nicht verstehen!
Let’s speak DANCE!
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Sieben, Sieben, ein, zwei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
ein, zwei, drei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Sieben, Sieben, ein, zwei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Hy ein, zwei, drei.
Tanzen!
Weiter, weiter!
Ich liebe!
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Sieben, Sieben, ein, zwei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
ein, zwei, drei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Sieben, Sieben, ein, zwei.
Sieben, Sieben, ai lyu lyu.
Hy ein, zwei, drei.
Tanzen!
I want to see.
Aha … To dance or not to dance.
I want to see.
Aha … It’s not a question.
I want to see.
Aha … Don’t live to dance.
I want to see.
Dance to live.
Aha …
I love you.
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Tanzen!
Танцевать хорошо!
I want to see.
Aha … To dance or not to dance.
I want to see.
Aha … It’s not a question.
I want to see.
Aha … Don’t live to dance.
I want to see.
Dance to live.
Aha …
I love you.
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Lasha tumbai!
I want to see.
Tanzen!
La-la-la-la …
Україна – це круто?!
Круто!
Україна – це кльово?!
Кльово!
Танцює* майдан!
La-la-la-la …
Ok! Happy end!
Zaplešimo Lasha Tumbai
Pozdravljeni vsi!
Moje ime je Verka Serdučka.
Jaz ne razumem angleško!
Govorimo ples!
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Sedem, sedem, ena, dva.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Ena, dva, tri.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Sedem, sedem, ena, dva.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Torej ena, dva, tri.
Plešimo!
Še! Še!
Jaz ljubim!
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Sedem, sedem, ena, dva.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Ena, dva, tri.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Sedem, sedem, ena, dva.
Sedem, sedem, ai lyu lyu.
Torej ena, dva, tri.
Plešimo!
Želim videti.
Aha … Plesati ali ne plesati.
Želim videti.
Aha … To ni vprašanje.
Želim videti.
Aha … Ne živi za ples.
Želim videti.
Pleši za življenje.
Aha …
Ljubim te.
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Plešimo!
Ples je dobra stvar!
Želim videti.
Aha … Plesati ali ne plesati.
Želim videti.
Aha … To ni vprašanje.
Želim videti.
Aha … Ne živi za ples.
Želim videti.
Pleši za življenje.
Aha …
Ljubim te.
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Lasha tumbai!
Želim videti.
Plešimo!
La-la-la-la …
Ukrajina – je dobra država?
Dobra je!
Ukrajina – je lepa država?
Lepa je!
Majdan*, plešimo!
La-la-la-la …
V redu! Srečen konec!
Besedilo, obarvano črno – angleščina
Besedilo, obarvano zeleno – nemščina
Besedilo, obarvano rumeno – ukrajinščina
Besedilo, obarvano modro – ruščina
Besedilo, obarvano rdeče – ne ustreza nobenemu jeziku
*Majdan je trg v centru ukrajinske prestolnice Kijeva, kjer se je leta 2004 zgodila oranžna revolucija.
Prevod besedila iz angleškega prepisa: Tim Prezelj
Zajem zaslona.
https://www.youtube.com/watch?v=hfjHJneVonE
Viri:
- https://eurovision.tv/participant/verka-serduchka (19. 3. 2022)
- https://www.youtube.com/watch?v=hfjHJneVonE (19. 3. 2022)
- Karatnycky, A. (2005). Ukraine’s orange revolution.Foreign Aff., 84, 35.
- Kirkegaard, A. (2013). The Nordic Brotherhoods.Empire of Song: Europe and Nation in the Eurovision Song Contest, 79.
- Miazhevich, G. (2012). Ukrainian nation branding off-line and online: Verka Serduchka at the Eurovision Song Contest. Europe-Asia Studies, 64(8), 1505-1523.
- Yekelchyk, S. (2010). What Is Ukrainian about Ukraine’s Pop Culture?: The Strange Case of Verka Serduchka. Canadian-American Slavic Studies, 44(1-2), 217-232.
Recenzija: Gašper Stražišar
Dodaj odgovor