Piše: Hannah Koselj Marušič
Dora Benčevič ali @doranzna, kot se glasi njeno ime na Instagramu, je nasmejano dekle z živo oranžnimi lasmi, ki si je, kljub svojim rosnim letom že vtrla pot v svet stripa. Je ena najbolj perspektivnih slovenskih striperk/striperjev mlajše generacije in že sedaj dobiva naročila mnogih podjetij, kulturnih organizacij in posameznikov, kot so Beletrina, Stripburger, Plesni teater Ljubljana, Flow Ramps, Dom kulture Muzikafe, Vagal (italijansko podjetje za E-bike turizem), Dobra Vaga, JSKD – Revija Mentor, Borzen d.o.o., Gönc vina, Emkej (Marko Kocjan), Wudisban, Isa’s Kombucha in Katalena. Umetnost jo spremlja že od malih nog, saj je rojena v umetniško družino, s katero je pri petih letih prepotovala svet. Pravi, da je vselej vedela, da bo v življenju risala. Tako se je vpisala na Umetniško gimnazijo Koper, ki jo je zaključila leta 2019. V svet stripa jo je vpeljal prof. Matej Kocjan, sam pomemben del Stripburger scene. Leta 2020 se je vpisala na Akademijo za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani, a se je kasneje odločila, da bo svoj čas popolnoma posvetila risanju stripov.
Z Doro se dobiva pri Sax Pubu in se sprehodiva do trnovske plaže, kjer se kolikor toliko udobno namestiva na tla, tik ob reki. Mimo se pripelje živahna ladjica z mladeniči na fantovščini, ki nama mahajo. Pomahava nazaj, nato pa se zatopiva v pogovor o Dorinem delu, umetnosti in še marsičem.
Mlada umetnica navdih črpa iz vsakdanjih situacij svojega življenja. Ko jo kaj navduši, gre domov in ne odneha, dokler njena ideja ni upodobljena. To lahko traja tudi po deset ur v kosu. Je nočna ptica, večino njenih ilustracij nastane, ko sonce že zaide. Pravi, da po navadi skic ne dela, če pa jih, pa končni izdelek nima skoraj nič skupnega s prvotno skico.
Največje zasluge k hitremu vzponu svoje kariere pripisuje profesorju iz koperske gimnazije, Mateju Kocjanu, ki jo je navdušil za strip in jo vpeljal v stripovske vode. Njen prvi strip je bila zaključna naloga na gimnaziji, za katero se je impulzivno odločila narisati strip, čeprav ga prej še nikoli ni. In tako se je vse začelo. Dve leti pozneje se lahko pohvali s številnimi samostojnimi projekti in sodelovanji. Pravi, da največ naročil dobi kar prek svojega Instagram profila. Tudi večji naročniki jo najdejo na ta način. Njene stripovske ilustracije so nekakšne situacijske impresije, kar je kot nalašč za prostor Instagrama, kjer pozornost gledalca težko pritegneš za več kot nekaj sekund. So kot nekakšni ilustrirani meme-ji. Dora v svojem ustvarjanju ne želi preveč filozofirati in komplicirati, rada bi le nekomu polepšala dan, narisala nasmeh na obraz in to ji z njenimi zabavnimi risbami odlično uspeva.
Njen prosti in profesionalni čas sta tesno prepletena. Kot pomemben faktor v umetniški karieri namreč navaja tudi socialne stike, kavice, otvoritve razstav in koncerte, saj tako najlažje spozna bodoče naročnike, hkrati pa dela na prepoznavnosti.
Čas korone je bil v nasprotju z mnogimi za Doro precej produktiven in uspešen. Njeni projekti so se kar zvrstili. Leta 2019 je ustvarila vizualno podobo (ilustracijo) za festival Dnevi poezije in vina, organiziranega s strani založbe Beletrina. Leta 2020 je izdala svoj prvi mini strip, imenovan Esenca umetnika pri založbi Stripburger; zasnovala je gledališki list v obliki stripa za plesno predstavo 2GETHER/AL(L)ONE Plesnega teatra Ljubljana; v sodelovanju s kolektivom Flow ramps je ilustrirala zvijalne papirčke Ziggi ter dizajnirala in ilustrirala plakat za poletni tabor ‘Poletje na rolki’ v organizaciji istega kolektiva; za ptujski Dom kulture Muzikafe je dizajnirala in ilustrirala meni poletne ponudbe limonad ter plakat z varnostnimi napotki v času korone; za podjetje Vagal je narisala iilustracijo za Italijanski E-bike turizem; za revijo Mentor JSKD je ilustrirala poezijo Charles Simic-a iz zbirke Razgaljenje Tišine z naslovom Pesem; za podjetje Borzen d.o.o. je izdelala strip na okoljevarstveno tematiko z naslovom Reciklops in naredila je dizajn etikete Pinot Gringo za Gönc vina.
Poleg vsega tega je imela leta 2020 še svojo prvo razstavo v Dobri Vagi v sklopu festivala Tinta, organiziranega s strani založbe Stripburger. Na festivalu se je predstavila s serijo ilustracij Podoknice, ki na izviren način predstavljajo bežne izseke življenja, ki jih tekom življenja posluša pod svojim oknom, saj je vselej živela nad živahnimi ulicami. Od pijanih pogovorov do joka in čustvenih izpovedi.
V letošnjem letu pa je nadobudna striperka ustvarila celotno vizualno podoba CD ovitka in mercha za album z naslovom: ‘Veš kaj bi ti mogo’ avtorja Emkej-a (Marko Kocjan), dizajnirala novi logotip za založbo Wudisban, ilustrirala Ikone za novo spletno stran Isa’s Kombucha, ustvarila plakat za lelee band v sklopu festivala MENT in dizajnirala merch za glasbeno skupino Katalena.
Izmed vseh naštetih projektov ji je v spominu najbolj ostalo sodelovanje s Flow Ramps, saj je mimogrede sklenila še številna dobra prijateljstva. Skozi vse te izkušnje je vedno bolj do izraza prihajal njen prepoznavni stil ilustracije, vse svoje ilustracije pa riše v digitalni obliki, na tablico.
V torek, 17. 8. 2021, je bila otvoritev njene samostojne razstave Ekspresso v novem baru Zorica, na Kersnikovi. Tam smo si lahko do začetka septembra ogledali situacijske ilustracije, ki jih je navdihnilo študentsko delo v gostinstvu. Gre za zabavno upodobitev nenavadnih, absurdnih dogodkov, ki so se Dori pripetili med delom v gostinstvu, kot naprimer to, da je nekdo naročil kapučin brez pene.
Zdi se, kot da se Dora nikoli ne ustavi, čeprav sama trdi drugače. Kot vsak človek ima tudi ona ustvarjalne krize, ko nima idej in se ne počuti najbolje. Takrat po navadi ostane doma ter gleda serije in filme.
Kmalu izide njen prvi daljši strip z naslovom Dekle, ki se ni balo medvedov. V tem projektu je združila moči z Izarjem Lunačkom in ustvarila strip na temo stare Albanske pripovedi, v priredbi Špele Frlic.
Ko se stemni, se z Doro počasi premakneva s plaže do Lutkovnega gledališča, kjer v bližnjem baru spijeva pijačo ali dve in pogovor nadaljujeva o bolj osebnih temah. Dora neprestano dobiva nova naročila slovenskih in tujih naročnikov, zato bomo zanjo v svetu stripa zagotovo še mnogokrat slišali.
Recenzija: Katarina Bogataj
Lektura: Zala Vidic
Dodaj odgovor