Fotografija mi je vedno predstavljala najlažji pobeg. Prisotnost aparata, ki je med fotografom in zunanjim prostorom, daje občutek varnosti. Tako je z aparatom upravičeno vstopiti tja, kamor drugače brez njega ne bi zašel.
Proti koncu leta 2018 sem začel obiskovati kamnolome po Sloveniji. V resnici nisem vedel, kaj tam počnem. Šlo je za odmik od vsakdana. Rez v rutino. Ustvarjal sem neobremenjeno in se nezavedno zanašal na to, da bo fotografski aparat in njegovo mehansko oko videlo več, kot vidim sam. Zanimala me je infrastruktura kamnolomov, njihov obseg in prostorska umestitev. Krajine so sčasoma vse bolj spominjale na psihadelične vzorce, izgubljal sem občutek za prostor. Fotografija mi je začela lagati. Naveličan že videnih podob sem jih začel fizično in digitalno manipulirati. Šlo je za igro. Tako kot gre pri kamnolomu za prostor preobrazbe, sem želel preobrazbo vpeljati v svoje delo. Nastal je projekt Kameni cikel, ki sem ga jeseni 2020 kot zaključno delo zagovarjal na ljubljanski akademiji.
Uredniški pregled: Lin Martin Japelj
Dodaj odgovor