Moje misli pogosto zanese v lahkoten fantazijski svet, kjer je vse mogoče in kamor se vsaj za hip rada skrijem pred realnostjo. V ta moj skriti svet pa me popeljejo čarobni čevlji, ki, kot pripoveduje tudi mit o grškem bogu in božjem slu Hermesu, delujejo kot simbolični most prehajanja med vidnimi in nevidnimi dimenzijami. Ob nenehno prisotnem nasprotovanju med fantazijskim svetom in realnostjo pa se mi poraja vprašanje o lahkotnosti ter teži bivanja. Katera plat je pravzaprav pozitivna – lahkotnost ali teža? Svoje misli sem zajela v dva različna para steklenih čevljev.
Prvi par steklenih čevljev, ki jih je navdihnil mit o Hermesu, predstavlja lahkotnost bivanja v domišljijskem svetu. Gre za umetniško prostorsko postavitev, ki jo sestavlja par steklenih fantazijskih čevljev v tehniki pate de verre ter kamen. Kamen pod njima predstavlja realni svet, od katerega se s čarobnimi čevlji odrinemo in poletimo navzgor v nevidne dimenzije. Čevlji zato obvisijo v zraku, kot da so v fazi vzleta proti nebu. Čevelj ni nosljiv, ne moremo si ga nadeti, le navidezno nakazuje obliko čevlja in je tako kot mitski Hermes prikazenski in neviden. Oba čevlja sta sestavljena iz dveh delov. Zgornji del predstavlja krhko stekleno čipko, narejeno v tehniki pate de verre s fino teksturo. Spodnji del oziroma sam podplat čevlja pa je tanka plast stekla, ki povzema odtis stopala. Celoten čevelj je nežen in krhek. Ideja o neotipljivem lahkotnem svetu se poveže s krhkimi pravljičnimi ter nerealnimi čevlji.
Drugi par steklenih čevljev pa predstavlja realnost – težo bivanja, breme soočanja z življenjskimi odločitvami ter pot iskanja resničnega bistva sebe in doseganje smisla življenja. Ta čevelj je fizično težji od običajne obutve. Stekleni del čevlja nas s svojo težo vleče k tlom in prizemljuje, saj, kot pravi tudi Kundera v svojem romanu Neznosna lahkotnost bivanja, težje ko je breme in bližje ko je zemlji, bolj resnično je. Ta par predstavlja prave in nosljive čevlje. Vsa pozornost je zbrana v stekleni peti iz kristala, ki ni običajna enakomerna in gladka peta, temveč masivnejša, težja in sestavljena iz ploskev različnih oblik pod različnimi koti, ki ustvarjajo zanimivo geometrijsko formo. Pot, ki jo moramo prehoditi pod težo teh steklenih čevljev, nas pripelje do resničnega bistva in spoznanja samega sebe; ko jo prehodimo, ko zdrobimo steklo pod seboj in se osvobodimo vse teže, pa nas končno preplavi občutek lahkotnosti življenja.
Oba para steklenih čevljev skupaj tvorita celoto in predstavljata eno delo. Simbolizirata nasprotje lahkotnost – teža. Gre torej za dva nasprotna pojma, ki pa sta tesno povezana in med seboj prehajata, saj ni prave lahkotnosti brez teže na drugi strani.
Razstava Navidezni kot predstavlja dela študentov Unikatnega oblikovanja / steklo in keramika, ki so nastala pod mentorstvom profesoric, red. prof. mag. Tanje Pak in doc. Kristine Rutar, v okviru temeljnih predmetov Steklo in keramika. Študentje s svojim delom presegajo meje klasičnega razumevanja materiala, ki ga kombinirajo ali dopolnjujejo z različnimi drugimi materiali, pristopi oblikovanja in umetniškimi praksami.
(odlomek iz kataloga razstave, april 2020)
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Lektura: Zala Vidic
Dodaj odgovor