Sem študentka 3. letnika Unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer sta osrednja predmeta in medija ustvarjanja steklo in keramika. Glavni prednosti študija sta individualen pristop in velika stopnja svobode, ki mi omogočata, da se v tematike, ki jih želim raziskovati, lahko resnično poglobim. Pri delu rada eksperimentiram z materiali; od tradicionalne keramike, lesa in stekla pa vse do sodobnejših pristopov uporabe blaga, epoksidne smole in vrvi. Pri tem pogosto kršim fundamentalna načela, recimo namerno žganje stekla na višji temperaturi, kot je v skladu z izbrano tehniko, da ustvarim unikatno oblikovno-umetniško delo, ki gledalca izzove.
Instalacija Sodobni prazni človek, ki je bila razstavljena na IV. mednarodnem trienalu keramike UNICUM 2018 v Narodnem muzeju Slovenije, je keramična konstelacija treh visečih človeških figur, s katero preizprašujem pomen individuuma v sodobnem svetu. Izpostavljam problematiko sodobnega človeka, ki je vse bolj prazen, plitek, brez vsebine in zmožnosti izkazovanja ljubezni. Četudi je plod brezmadežne narave, v njegovi notranjosti vlada praznina, popolna odsotnost organskosti. Pri ustvarjanju sem se osredotočila na razmerje med organsko naravo in sodobnim praznim človekom, ki sem ga na likovno delo prenesla v obliki odnosa med pozitivnim (naravo) in negativnim prostorom (človekom).
Ozaveščam tudi o tabu temah, kot sem to storila z lanskoletnim zaključnim projektom Dotik, ko sem se dotaknila občutljive tematike slepih in slabovidnih. Keramično delo sestoji iz petih skodelic z Braillovo pisavo, ki niso le uporabni keramični predmeti za slepe in slabovidne, temveč služijo kot sredstvo ozaveščanja videčih ljudi o tem, kako doživljati svet skozi zaprte oči. Slepi in slabovidni so nemalokrat potisnjeni v ozadje in spregledani v družbi, s skodelicami z Braillovo pisavo pa končno stopijo v ospredje in postanejo vidni okolici. Tokrat smo mi tisti, ki smo postavljeni v podrejeni položaj, mi tisti, ki se moramo potruditi prebrati sporočilo, in na nas je, da se odločimo, ali bomo doživljajsko izkušnjo ponotranjili ali ne. Bistvo Dotika je tipno zaznavanje; glazirani napisi v Braillovi pisavi, ki so nežni in prijetni na dotik, so v popolnem nasprotju z grobo in surovo zunanjostjo. Sporočilo na skodelicah je v največjem taktilnem kontrastu z grobo površino, kar ne samo obogati in intenzivira tipne občutke, temveč tudi poustvari haptičnost doživetja.
Ustvarjanje instalacij je nekaj, v čemer še posebno uživam, saj imam rada večje projekte, ki zahtevajo sodelovanje med strokami, multidisciplinarnost. Zaključna kiparska naloga Utrip srca je vključevala sodelovanje s šiviljo in računalničarjem, prostorska instalacija Intuicija pa mi je bila v izziv zaradi njene postavitve v razstavni prostor, saj je ‘site-specific’, torej nima fiksne oblike in jo je treba za vsak razstavni prostor posebej prilagoditi. Pri Utripu srca sem izhajala iz oblike glavnega človeškega organa, osredotočila pa sem se na njegovo funkcijo bitja, ki sem ga v instalaciji prikazala skozi prekinjanje električnega toka. Ob prekinitvah na vsakih nekaj sekund začne napihnjeno srce počasi usihati in se nato zopet napolni. Brez elektrike se pogon, ki ritmično piha zrak skozi utripajoče srce, ustavi.
Z instalacijo Intuicija, ki je bila lani spomladi na ogled na razstavi Preplet v Galeriji Tir v Solkanu, sporočam, da je povezava med intuicijo in prepletanjem vrvi precej tesnejša, kot se zdi na prvi pogled. Osrednje vprašanje je, kako misel iz intuitivne slutnje spraviti v artikulirano in objektivizirano obliko. Ker je linija primarna likovna prvina, ki povezuje duhovni in umetniški svet, sem za material izbrala vrv, ki ima skoraj vse lastnosti linije. Preplet vrvi ponazarja vpliv sveta na posameznika ter bolj ali manj odseva manipulacijo družbe. Globlje kot gremo, gostejše, nejasnejše in bolj nenapete oblike postajajo, saj se počasi odmikamo od okolice, v ospredje prihaja naša intuicija. Otroci bodo lažje vstopili v notranjost, saj so manjši in še niso tako obremenjeni z dogajanjem v zunanjem svetu, zato jim je intuicija bližje. Nasprotno je odraslim vstop otežen, kajti njihova zmožnost odločanja po intuiciji je precej manjša, saj se je skozi življenje počasi začela izgubljati.
V zadnjem času se vedno bolj posvečam temam osebne narave in iskanju načinov, kako izraziti sebe in svoja občutja. V diplomski nalogi, ki jo ravno dokončujem, se osredotočam na področje čustvene intime in na tesnobne občutke, ki me preplavijo ob samorazkrivanju in globjem zaupanju drugi osebi. Poudarek je na psihološkem vidiku dojemanja strahu, ranljivosti in tveganja v intimnih odnosih ter lastni interpretaciji emocij, ki izhajajo iz tesnobnega sveta intime. Umetniški izdelek, ki bo ob tem nastal, bo iz stekla, saj je to medij, skozi katerega se najlažje izražam.
Skozi ustvarjanje s steklom sem se začela zavedati, za kako prostrano področje gre in koliko nadaljnjih možnosti eksperimentiranja mi medij ponuja – tako iz tehnološkega kot tudi iz umetniško-kreativnega vidika. S študijem želim nadaljevati tudi na magistrski stopnji, da bom pridobljena znanja izpopolnila in še nadgradila, ter si s prakso v tujini pridobiti izkušnje, ki mi bodo v pomoč pri samostojni ustvarjalski poti.
SKUPINSKE RAZSTAVE
2020
- Poti, pregledna razstava del študentov Unikatnega oblikovanja / steklo in keramika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Mestna hiša, Ljubljana
- Navidezni kot, Razstava študentov Unikatnega oblikovanja na UL ALUO, Galerija UL PEF, Ljubljana
2019
- Preplet, Razstava študentov Unikatnega oblikovanja na UL ALUO, Galerija TIR, Solkan
- Premiki, razstava študentov UL ALUO, Oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje, Smeri UO / steklo in keramika, Galerija Meduza, Koper
2018
- Odtisi, razstava del študentk in študentov smeri Unikatno oblikovanje / steklo in keramika, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
- mednarodni trienale keramike UNICUM 2018, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Lektura: Karolina Zgaga
Dodaj odgovor