Trenutno končujem dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Unikatno oblikovanje, ki se osredotoča predvsem na medija steklo in keramika. V procesu ustvarjanja me zadnje čase navdihuje predvsem lepota vsakdanjih in nenavadnih ali celo »grdih« stvari. Te se lahko kažejo tako v fizičnem svetu kakor tudi v energiji, ki se prepleta med vsemi nami ter se izrazi v naključnih, smešnih ali ironičnih situacijah.
Na začetku študija sem še rahlo iskala svoj lastni slog, kar se kaže tudi v avtoportretu, ki sem ga ustvarila v prvem letniku. Prikazuje obliko, ki se konstantno giblje in spreminja zaradi različnih vplivov, s katerimi se človek srečuje skozi življenje. Skulptura govori o večnem osebnem in ustvarjalnem razvoju.
Kasneje sem odkrila ljubezen do geometrijskih in v svojem bistvu izčiščenih oblik. Izdelave vaz sem se lotila s pripravo šestdelnega kalupa, katerega sestavne dele sem premikala glede na želeno končno obliko. Vaze na prvi pogled delujejo med seboj enake, vendar se razlikujejo v ritmu njihovih stranic. Namen take deformacije osnovne oblike je trajnost seta. Uporabnik namreč lahko vaze poljubno sestavlja v različne kompozicije ter je tako vpleten v oblikovanje, zato zanje dlje časa ohranja zanimanje. Notranjost vaz je glazirana, zunanja površina pa ostaja takšna, kot je prišla iz kalupa, saj sem želela ohraniti sled procesa izdelave.
V svoja dela rada vnašam tudi druge materiale, kot je na primer železo, ki mi je eden ljubših. Skulptura predstavlja nekakšne ruševine oziroma preteklost, steklo na koncu cevi pa odseva sedanjost. Skupaj sporočata, da je vse, kar poznamo danes, rezultat tega, kar se je že zgodilo, ter prikazujeta, kako z vsako svojo odločitvijo kreiramo prihodnost, zato moramo biti nanje zelo pozorni.
Vaza, ki sem jo načrtovala za projekt v sodelovanju s steklarno Rogaška, izhaja iz ideje, da bi bila iz vsake perspektive videti kot drug lik. Tako sem združila elipso, šestkotnik ter kvadrat. Namen je težja doumljivost forme in s tem zopet vzbuditev dolgotrajnejše zainteresiranosti uporabnika.
Trajnost izdelka in izkoriščanje starih ali pa vsaj razgradljivih materialov je nekaj, kar bi tudi v prihodnosti želela vključiti v svoja dela. Definitivno mislim, da moramo biti v situaciji, v kakršni v smislu onesnaževanja živimo danes, zelo pozorni, kaj dajemo v svet, saj je ta od nas močno odvisen.
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Lektura: Karolina Zgaga
Dodaj odgovor