Piše: Lucija Klauž
Kako so se razvijale ideje za razstavljeno delo od zasnove do končne izvedbe? Lahko nekoliko opišeš potek dela? Čemu si se odločila za izdelavo kitajskih palčk? Izhaja ta odločitev iz širšega zanimanja za vzhodnoazijsko kulturo?
Razstavljene kitajske palčke so nastale v okviru naloge Uporabni predmet. Zanimalo me je, kako lahko steklo pri tem projektu uporabim na inovativen način, in lahko bi rekla, da je ideja prišla kar naenkrat, zelo spontano. Že precej časa se zanimam za vzhodnoazijsko kulturo (trenutno izdelujem za svoje diplomsko delo steklen kitajski čajni servis), tako da sem se z veseljem lotila dela. To je potekalo v dveh delih. Steklene laboratorijske palčke, odrezane na primerno dolžino, sem najprej ročno zbrusila v želeno obliko. Ta del procesa sem končala presenetljivo hitro in v njem zelo uživala, brušenje stekla je s svojo meditativnostjo namreč moj najljubši način obdelave tega materiala. Drugi del procesa pa je trajal veliko dlje, a je bil prav tako zelo meditativen in prijeten. Les ameriškega oreha sem namreč previdno ročno izrezljala v čim bolj identičen par palčk, ki sem jih nato pobrusila na visoko granulacijo in s posebnim lepilom spojila s steklom. Sledilo je brušenje stika, da so se forme palčk kontinuirano nadaljevale iz enega materiala v drugega, na koncu pa sem les še naoljila z naravnim lanenim oljem in končni izdelek je zasijal v svoji pravi barvi.
Čemu si se odločila za kombinacijo teh dveh materialov, lesa ameriškega oreha in laboratorijskega stekla?
Steklo in les ameriškega oreha se krasno komplimentirata, steklo s svojo prosojnostjo in nekoliko hladno naravo, les bogate temne barve pa s svojo toplino. S kombinacijo sem dosegla kontrast in interes ter poudarila stik med materialoma, ki je nekako postal glavni dizajn element. Hkrati je ta rez pod kotom omogočil večjo stično površino za nanos lepila in večjo trdnost končnemu izdelku.
Je pri izbiri materiala in njegovi obdelavi potrebno biti na kaj posebno pozoren, glede na to, da bo končni izdelek v stiku z vlago in vročino, če se bo uporabljal kot pribor?
Ker sem se tega projekta lotila z namenom izdelave uporabnega izdelka, torej pribora, sem materiale temu prilagodila. Laboratorijsko steklo je bilo izbrano prav zaradi tega razloga. Tako imenovano borosilikatno steklo je namreč odporno na precej višje temperature in temperaturne razlike kot običajno steklo, ki ga srečujemo v vsakdanu. Kitajske palčke so tako normalno uporabne in pralne, a seveda ne v pomivalnem stroju. Večji problem se je pojavljal le pri iskanju primernega lepila za spojitev materialov, saj je moralo ustrezati vrsti kriterijev – moralo je biti kompatibilno z lesom in steklom, trdno, a prožno, odporno na temperaturo in vlago ter seveda varno za stik s hrano. Kot si lahko predstavljate, kandidatov, ki bi ustrezali vsemu, ni bilo veliko.
Kakšno je pri razstavljenem delu razmerje med uporabnim in umetniškim? A o tem veliko razmišljaš, ko snuješ projekt?
Kot že omenjeno, je bil glavni namen izdelava uporabnega predmeta, seveda pa bila prav tako pomembna izvedba na umetniški, dizajnerski, inovativen način. Tako bi lahko rekla, da gre za oboje, čeprav moram priznati, da je moje delo do sedaj doživelo več razstav kot pa pojedin. Izdelala sem set treh parov palčk, ki se med seboj komplimentirajo in se vizualno dopolnjujejo, a dizajn je imel pri tem projektu definitivno stransko vlogo, s funkcionalnostjo samega izdelka na prvem mestu. Svoje projekte rada izpilim in dodelam, da dosežejo prvotni namen, ki jim je bil zastavljen, in moram reči, da mi je ta izdelek eden ljubših, saj sem pri delu zelo uživala, rešitve in sama ideja so se ponujale zelo spontano, rezultat pa je bil dobro tehnično izpiljen predmet.
Si si pri snovanju projekta zamišljala, za kakšen prostor ga snuješ oz. za kakšen prostor je namenjen, ko ni več razstavljen? Če da, kakšen prostor je to?
Pri snovanju moram priznati, da sploh nisem razmišljala o prostoru ali razstavljanju tega izdelka. Definitivno pa lahko rečem, da sem si ga predstavljala v rokah ljudi, ki uživajo v prijetni družbi in dobri hrani, ki je morda nekoliko bolj posebna, ker jo zauživajo z unikatnim priborom, narejenim z veliko ljubezni.
Razstava Navidezni kot predstavlja dela študentov Unikatnega oblikovanja / steklo in keramika, ki so nastala pod mentorstvom profesoric, red. prof. mag. Tanje Pak in doc. Kristine Rutar, v okviru temeljnih predmetov Steklo in keramika. Študentje s svojim delom presegajo meje klasičnega razumevanja materiala, ki ga kombinirajo ali dopolnjujejo z različnimi drugimi materiali, pristopi oblikovanja in umetniškimi praksami.
(odlomek iz kataloga razstave, april 2020)
Recenzija: Katarina Bogataj
Lektura: Karolina Zgaga
Dodaj odgovor