Kako so se razvijale ideje za razstavljena dela od zasnove do končne izvedbe? Lahko nekoliko opišeš potek dela?
Iskanje dobrih idej je včasih najdaljši in tudi najtežji del celotnega procesa. Želela sem, da ta vsebuje sporočilo, ki bi se kazalo v obliki in postavitvi – kompoziciji. Seveda je potrebno razmisliti tudi o rešitvi ideje in ali je ta mogoča. Razvijanje ideje je spremljalo veliko razmisleka in eksperimentiranja, kar pa mi je prineslo tudi nekaj izkušenj in znanj. Glavna tema celotnega projekta je bila ravnovesje, pri kateri sem hitro začela razmišljati izven okvirjev in se odločila, da se ne želim omejevati. V pomoč mi je bil tudi inspiracijski tekst, iz katerega sem nato izhajala. Ker pa sem želela v sporočilo in sam izdelek dati tudi sebe, sem se odločila dodati kristal, ki me skozi različna obdobja spremlja že kar nekaj časa in mi pomaga poiskati izgubljeno ravnovesje.
Kako si izbrala naslov? Delo spominja na nekakšno posodo, v kateri je kamen. Kako se to, če sploh se, povezuje z naslovom dela Svet na dlani?
Kot omenjeno, je ideja zasnovana na podlagi inspiracijskega teksta, ki govori o tem, kako težko je najti ravnovesje v svetu, v katerem vse poteka tako hitro. Vedno hitimo, da bi osvojili svoje cilje in nove izzive, a se s tem izgubljamo v svetu, ki smo ga ustvarili sami; ter kako je kaotičen, ker gledamo le okoli sebe, nihče pa se ne želi vanj poglobiti in pogledati v njegovo notranjost. Zavedamo se, da je svet ena velika krogla neravnovesja, kar pa pri mojem delu prikazujeta dve polovici narejeni iz stekla. Zunanjost s teksturo prikazuje naš kaotičen svet, gladkost notranjosti pa predstavlja naš notranji mir. Polovici sta narejeni v prilagojenih dimenzijah, saj sta namenjeni držanju v dlaneh. Hladnost stekla in tekstura sta prijetni na dotik, kristal na sredini pa spodbudi umirjenost in prinaša harmonijo, ki jo v danem trenutku potrebujemo.
Zakaj je kamen, ki se nahaja v steklu, ravno ametist? Kakšen kamen je to? Gre pri izboru kamna za kakšno posebno simboliko?
Ker je svet velika krogla neravnovesja in ker ravnovesja ne moremo doseči s spreminjanjem sveta in ljudi okoli nas, moramo to storiti pri sebi. Prav zato sem se odločila v svoje delo vpeljati kristal ametist, ki mi pomaga graditi sebe, tako na fizičnem kot tudi čustvenem in psihičnem nivoju. Ker ga že nekaj let uporabljam kot svoj zaščitni kamen, sem se odločila, da ga v delu predstavim kot trdno vez, ki povezuje moj svet in spodbuja dobre lastnosti, ki so brez njega šibke.
Kakšno je pri razstavljenem delu razmerje med uporabnim in umetniškim?
Tukaj se te funkcije prepletajo, saj lahko moje delo obravnavamo tako umetniško kot tudi uporabno. Vendar bi rekla, da je glaven namen celotnega dela širjenje sporočila, v katerem se kaže izraz mojega stališča. Tako je delo postalo funkcionalno le zame, drugim pa se kaže kot umetniško delo z idejo in sporočilnostjo.
Si si pri snovanju projekta zamišljala, za kakšen prostor ga snuješ oz. za kakšen prostor je namenjen, ko ni več razstavljen? Če da, kakšen prostor je to?
O samem prostoru med procesom nisem veliko razmišljala, saj bi se s tem precej omejila. Je pa izdelek sedaj postavljen v prostor, kjer razvijam ideje in mi tako pomaga pri vsakodnevnem ustvarjanju.
Razstava Navidezni kot predstavlja dela študentov Unikatnega oblikovanja / steklo in keramika, ki so nastala pod mentorstvom profesoric, red. prof. mag. Tanje Pak in doc. Kristine Rutar, v okviru temeljnih predmetov Steklo in keramika. Študentje s svojim delom presegajo meje klasičnega razumevanja materiala, ki ga kombinirajo ali dopolnjujejo z različnimi drugimi materiali, pristopi oblikovanja in umetniškimi praksami.
(odlomek iz kataloga razstave, april 2020)
Recenzija: Katarina Bogataj
Lektura: Zala Vidic
Dodaj odgovor