FeKK 2020 – Festival kratkega filma Ljubljana
17. avgust – 22.avgust 2020
6. FEKK Ljubljana Short Film Festival bo velika platna Slovenske Kinoteke, Kinodvora in letnega kina Slovenske Kinoteke na muzejski ploščadi Metelkova osvetlil med 17. in 22. avgustom.
FeKK je največji mednarodni festival kratkega filma v Sloveniji s tekmovalnim programom, ki se po eni strani osredotoča na filmsko produkcijo s področja bivše Jugoslavije, po drugi pa na domač tekmovalni program. Festival si prizadeva povezovati avtorje, producente, festivalske selektorje, kritike in občinstvo. Program bo, kakor vsako leto, prinesel različne filmske retrospektive, tematske programe, gostujoče festivale, delavnice, predavanja, okrogle mize in veliko dobre stare zabave.
Na FeKK Festivalu se bosta 18.8.2020 s kratkima eksperimentalnima filmoma predstavili AVA šudentki Hannah Koselj Marušič in Nika Tomažič.
Avtopoet Hannah Koselj Marušič ni film, temveč zaporedje treh kratkih ‘video pesmi’; je ‘video poezija’. Nastal je med pandemijo COVID-19 kot študentski projekt na Akademiji za vizualne umetnosti AVA in bil razstavljen na zaključni razstavi AVA012. Dandanes se zdi, da je trend v sodobni umetostni, da mora imeti vsak projekt natančno opredeljen koncept, cilj in namen še pred njegovo fizično manifestacijo. Avtopoet skuša preizprašati ta način umetniškega ustvarjanja, saj v celoti temelji na improvizaciji. Videi so posneti in zmontirani izključno s pametnim telefonom, prav tako zvok. Besedila in melodije si je avtorica izmislila v trenutku prvega snemanja. Avtopoet po eni strani odraža strah, nesigurnost, anksioznost in uničenje, ki so med pandemijo COVID-19 postali občutno opaznejši na globalni ravni, a so bili prisotni že dolgo pred tem. Po drugi strani poskuša najti lepoto in mir v vsej tej temi in kaosu. Prva ‘pesem’ sestoji iz posnetkov nekoga, ki brezciljno teče po gozdu, pade, vstane, teče, spet pade, vstane, teče, itd. (nikoli se ne vidi osebe, ki teče) in ‘okenca’ živozelenih ginkovih listov, kjer se kamera premika v vse smeri. Prvi del predstavlja anksioznost in strah, drugi pa lepoto narave in mir, nekakšno rešitev. Ostali dve ‘pesmi’ sestojita iz posnetkov zapuščene hiše in posnetkov narave, kjer prav tako prvi predstavljajo ‘temo’ in drugi ‘svetlobo’. Kljub temu pa sta svetloba in tema v ravnovesju, druga brez druge ne bi bili enako zanimivi. Zaradi intuitivne narave njegovega nastanka je Avtopoet tudi nekakšen avtoportret umetnice, iz česar izvira tudi sam naslov projekta.
Kratki film Nike Tomažič O čustvih in drugem zakonu termodinamike predstavlja prepletenost in medsebojno odvisnost časa, čustev in entropije.
Drugi zakon termodinamike govori o entropiji. Entropija je postopno razpadanje, nered, kaos. Je edina vrednost v fiziki, ki nakazuje smer (puščico) časa. Entropija sistema, kot je tudi naše vesolje, se s potekom časa ‘naprej’ lahko le povečuje, ne zmanjšuje. Kar mi doživljamo kot čas je torej pot od reda do kaosa, ki ima samo eno smer. Razpad je ta entiteta, ki nam omogoča, da ločimo preteklost, sedanjost in prihodnost. Na kvantnem nivoju so trajanja namreč tako kratka, da se dogodki ne zgodijo ‘prej’ ali ‘potem’. Časa torej sploh ni. Ni razlike med vzroki in posledicami, spomini in upi ali obžalovanji in nameni.
Ljudje ne obstajamo v času, temveč čas obstaja v nas. V možganih vseh živih bitij namreč bije cirkadijska ura, ki nam omogoča, da čas merimo. Gre za neke vrste nevro oscilator, ki ocenjuje trajanje s pomočjo pulziranja. Človeško izkustvo časa pa je polno napak in temporalnih iluzij, saj se lahko naša ocena trajanja impulzov od realne močno razlikuje zaradi naših čustev. Čustva imajo namreč takšno moč, da lahko čas popačijo. Z večanjem svoje intenzivnosti tako pozitivna kot negativna čustva čas upočasnjujejo ali pospešujejo.
Film prikazuje to čustvom podrejeno iluzijo časa, ki nam jo omogočajo izvori razpada. Čas kot tok vode, čustva kot zvok, oba postopno vse večji žrtvi neizbežne entropije. Čeprav gledamo podobe našega sveta, so te popačene, neprepoznavne zaradi subjektivnosti in relativnosti čustev in časa.
Uredniški pregled: Katarina Bogataj
Dodaj odgovor