Kako so se razvijale ideje za razstavljena dela od ideje do končne izvedbe? Lahko nekoliko opišeš razvoj ideje in potek dela?
Sem ustvarjalka v keramiki, kar pomeni, da so moja dela vedno povezana z delom s tem materialom. Še preden začnem z novim projektom, je zame samoumevno, da bo na nek način povezan z glino. Čeprav se to morda na prvi pogled zdi omejujoče, se s čim takšnim nikakor ne morem strinjati. Keramika odpira neskončno polje delovanja; raznolike tehnike, sam material in eksperimentiranje omogočata ponovljive in neponovljive kombinacije. Razumevanje materiala, v katerem delujem, je tako vedno prisotno še pred konceptualnim razvojem posameznega projekta. Na tej osnovi nato začnem raziskovati druga področja, ki me zanimajo; objekt, prostor ter razmerja sodobnega sveta. Nekateri projekti so izvedeni po natančnem načrtu, drugi bolj spontano, kar je odvisno predvsem od tehničnih specifikacij projekta, ki ga nameravam izpeljati.
Kako si izbrala naslov za delo Neuporabni objekt II? Kaj je tisto, kar dela predmete v seriji Neuporabnih predmetov neuporabne? Kaj ti pomeni neuporabnost?
V seriji objektov, ki sem jih poimenovala Neuporabni objekti, sem preučevala odnos med objektovo funkcijo in uporabnostjo. Funkcija nekega objekta se namreč v različnih kontekstih spreminja, s spreminjanjem funkcije objekta pa se posledično spreminja tudi njegova uporabnost. Objekt, ki je ustvarjen na podlagi nekega cilja, ima sicer vnaprej določeno funkcijo, ki pa lahko variira ob različnih načinih uporabe. Neuporabni objekti so serija objektov, s katerimi se odmikam od tradicionalnih lončarskih izdelkov z določeno funkcijo in uporabnostjo, kot so npr. sklede in skodelice, ter raziskujem objekte, ki pred izdelavo sploh nimajo določene namembnosti. Izdelani so na enak način kot predmeti, ki so del našega vsakdanjika in jih razumemo kot uporabne – celo njihove forme od daleč vzbujajo asociacije nanje – vendar se nazadnje izkaže, da gre za objekte, ki jih ne moremo umestiti v katero izmed znanih kategorij.
Pri delu Diferenciacija kocke združuješ zelo različna materiala. Zakaj si se odločila združiti glino in kovino? Kako Diferenciacija kocke prikazuje tvoj odnos z materialom, s katerim delaš?
Diferenciacija kocke je eksperimentalno delo, v katerem sta združeni dve področji zanimanja. Gre za raziskavo možnosti oblikovanja netipične forme na lončarskem vretenu ter opazovanje objektov, ki jih lahko kupimo v trgovini. S povezavo kovinskega elementa in keramike se obe področji zanimanja prepleteta v celoto in tvorita uravnotežen hibrid. V delu sem raziskovala pomen metamorfoze kot spremembe neke oblike. Eden izmed ciljev dela je bil ustvariti formo, ki ni tipičen odraz procesa izdelave, saj je končna forma precej neznačilen produkt dela na lončarskem vretenu. Raziskovanje potencialnosti oblike me je peljalo v raziskovanje samega materiala, v razumevanje njegovih omejitev in vpliva temperature na deformacijo forme. Delo je produkt simbioze med naključnim in nadzorovanim. V sebi drži kontrast sodobnega sveta, ki vedno znova išče ravnotežje med analognim/ročnim ter digitalnim/tehnološkim.
Kakšno je pri razstavljenih delih razmerje med uporabnim in umetniškim?
Uporabnost objektov, ki so bili del razstave Navidezni kot, je mišljena v kontekstu funkcije umetniškega objekta. Ker gre za objekte brez funkcije, ki bi bili vezani na utilitarnost, sem jih poimenovala Neuporabni objekti. To so objekti, ki so enako ̧uporabni’, kot sta npr. uporabna slika in kip. Njihova funkcionalnost ni, da opravljajo neko nalogo, temveč da v opazovalcu vzbudijo doživljanje. Ker so namenoma narejeni tako, da spominjajo na znane oblike, je njihova funkcija, da v opazovalcu vzbujajo asociacije in ga spodbujajo k lastni interpretaciji.
Si si pri snovanju projekta zamišljala, za kakšen prostor ga snuješ oz. za kakšen prostor je namenjen, ko ni več razstavljen? Če da, kakšen prostor je to?
Svoja dela vedno pripravljam z mislijo na to, da bodo razstavljena v galerijskem prostoru, saj so zame moji objekti dela, ki spadajo v kategorijo umetnosti. Verjamem, da lahko v galerijskem prostoru nagovorijo kar najbolj raznoliko skupino ljudi. Številna dela (s tem mislim predvsem na svoje Neuporabne objekte) pa vidim tudi kot objekte, ki pristanejo v domovih posameznikov, saj so njihove forme takšne, da se lahko subtilno vključijo v interier. Na ta način se umetnost demokratizira in se naseli v domovih posameznikov; keramika je cenovno ugoden material, zato je tudi končni izdelek dostopnejši večji skupini ljudi.
Razstava Navidezni kot predstavlja dela študentov Unikatnega oblikovanja / steklo in keramika, ki so nastala pod mentorstvom profesoric, red. prof. mag. Tanje Pak in doc. Kristine Rutar, v okviru temeljnih predmetov Steklo in keramika. Študentje s svojim delom presegajo meje klasičnega razumevanja materiala, ki ga kombinirajo ali dopolnjujejo z različnimi drugimi materiali, pristopi oblikovanja in umetniškimi praksami.
(odlomek iz kataloga razstave, april 2020)
Recenzija: Katarina Bogataj
Lektura: Karolina Zgaga
Dodaj odgovor