Zadnji del poročila o projektu »Umetnost skozi znanost: Telo in tehnologija« nosi naslov Ovoj. Avtorji so Irma Durakovič, Jaka Rožej, Žan Kostanjšek in Pia Kobal.
Projekt Ovoj, razvit v sklopu Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), raziskuje embalažo iz vidika ekološke problematike. Avtorje zanima vpliv embalaže na okolje, kot tudi na človeka. Z uvodnim kronološkim pregledom umetnosti z okoljsko tematiko vpeljuje tudi vprašanje o povezavi in vplivu znanosti na umetnost z omenjeno tematiko.
Poročilo o projektu se ukvarja s pojmom ovoja tako iz vidika embalaže kot človeškega telesa, saj je obema skupna funkcija zaščite svoje notranjosti. Odkritje te povezave je avtorje pripeljalo do ideje o izdelavi embalaže v obliki kapsule iz mase iz alg in odpadnega papirja. Prav tako so si zamislili, da bi kapsuli dodali pigment, ki pušča sled na vsem, s čimer pride v stik. S tem želijo na neposreden način označiti uporabnike embalaže. Tako bi uporaba le-te postala nemogoča brez vidnih in takojšnjih posledic. V aktivnem iskanju očiščenja, ki ga potrošnik nato išče in izvede, avtorji vidijo možnost za razmislek o težavi onesnaževanja. Izdelek želijo na neki točki tudi izvesti in predstaviti v obliki interaktivne razstave, s katero bi izpostavili glavno problematiko embalaže.
»Naš cilj je bil združiti polje industrijskega oblikovanja (embalaža) z znanstveno-umetniškim pristopom. Gre torej za interdisciplinaren pristop, ki kombinira metodološka in raziskovalna orodja različnih znanstvenih in umetniških disciplin. Z oblikovalskega vidika je bila preučevana tehnologija izdelave materiala, ki še ni prisotna na trgu. Hkrati smo jo želeli popestriti z iskanjem ustreznih pigmentov v okviru kemijskega raziskovanja. Pri oblikovanju končne podobe izdelka pa se nismo osredotočili na njegovo uporabno funkcijo, temveč smo želeli poudariti njegovo simbolno, estetsko in politično dimenzijo v smislu naglaševanja okoljsko ozaveščenega odziva pri gledalcu.«
Delo je potekalo v kombinaciji laboratorijskega dela (Biotehna), ateljejskega ustvarjanja ter teoretskega izobraževanja v okviru predavanj in predstavitev na ALUO. V drugi polovici izvedbe je delo zaradi izrednih razmer (Covid-19) potekalo predvsem od doma, določene faze projektov pa so ostale v obliki teoretsko in tehnološko dovršenih virtualnih skic, ki bodo po sprostitvi ukrepov tudi materializirane v obliki razstave, ki bo predvidoma v galeriji Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Rezultati projekta so trije vsebinsko povezani umetniško raziskovalni projekti: Id2TITETA, Živo telo in Ovoj. Izvedle so jih tri skupine študentov, vsak izmed njih pa na svoj način obravnava določen vidik odnosa med znanostjo, umetnostjo in telesom oz. živo formo. Projekti bodo v naslednjih tednih predstavljeni tudi v okviru Artfiks prispevkov.
Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.
Prvi del poročila je dostopno na tej povezavi.
Uredniški pregled: Lucija Klauž
Dodaj odgovor