[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 4: Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Piše: Projektna skupina Vitrina meseca


France Stele (1886–1972)

Vitrina meseca na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL

marec 2018

 

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Podeželska cerkvica Marijinega oznanjenja v Crngrobu je bila večkrat prezidana, vsakokrat pa tudi na novo poslikana. V okviru druge povečave (po leta 1410) so jo iz enoladijske preobrazili v dvoladijsko cerkev s križnorebrastim obokom. Razstavljena fragmenta sta bila del poslikave vzhodne polovice zadnje traveje v severni ladji; njun avtor je mojster Bolfgang, ki je glede na letnico poslikavo končal leta 1453.

 

Rombasta kotna bordura, Crngrob, fragment Poklona sv. treh kraljev (danes hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani). (foto: Domen Gostiša)

 

Poslikava je bila odkrita leta 1935 pod vodstvom Mateja Sternena in Franceta Steleta. Prizor s svetimi Tremi kralji se je nahajal na slavoločni steni, vendar je bil zaradi odkrivanja spodnje slikarske plasti iz prve četrtine 14. stoletja odstranjen in prenešen v Narodno galerijo, omenjena fragmenta pa trenutno hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Bogata draperija z brokatnim vzorcem, Crngrob, fragment Poklona svetih treh kraljev (danes Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani). (foto: Domen Gostiša)

 

Zadnji restavratorski posegi v Crngrobu so bili izpeljani leta 2001. Šlo je za restavracijo gotskih fresk iz vseh treh obdobij v prvotni severni ladji, pri čemer so bile najprej dokončno odstranjene plasti beležev ter očiščena barvna plast. Ker so bile freske v preteklosti neustrezno restavrirane, je bilo potrebno odstraniti tudi neustrezne plombe, retuše ipd. V času zadnje restavracije so bile narejene tudi sonde v prezbiteriju, ki dokazujejo, da je bil z morebitno renesančno poslikavo okrašen celotni prezbiterij, vendar denarja za nadaljnje posege žal ni bilo.

 

Sondiranje stropa (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Sondiranje ostenja (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

 

Sondiranje ostenja (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Prizor pred restavriranjem, tretja gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Restavriran prizor, tretja gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Prizor pred restavriranjem, tretja gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Prizor po restavriranju, tretja gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Restavrirana druga gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

 

Restavriran strop, tretja gotska poslikava (vir: Poročilo restavratorja Matjaža Vilarja, 19. 8. 2001.)

 

 

Poslikava severne stene ob oltarju, druga gotska poslikava (foto: Katarina Bogataj)

 

 

Poslikava severne stene ob oltarju, druga gotska poslikava (foto: Katarina Bogataj)

 

 

Sonde v prezbiteriju (foto: Petra Vencelj)

Zadnji restavratorski posegi v Crngrobu so bili izpeljani leta 2001. Šlo je za restavracijo gotskih fresk iz vseh treh obdobij v prvotni severni ladji, pri čemer so bile najprej dokončno odstranjene plasti beležev ter očiščena barvna plast. Ker so bile freske v preteklosti neustrezno restavrirane, je bilo potrebno odstraniti tudi neustrezne plombe, retuše ipd. V času zadnje restavracije so bile narejene tudi sonde v prezbiteriju, ki dokazujejo, da je bil z morebitno renesančno poslikavo okrašen celotni prezbiterij, vendar denarja za nadaljnje posege žal ni bilo.

 

Preberi več:


Vitrina meseca je bila projektna skupina, ki je v letih 2016-2018 delovala na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete UL. Gre za študentski muzeološki kolektiv pod mentorstvom dr. Katje Mahnič iz katedre za muzeologijo in konservatorstvo.

Oblikovanje logotipa: Marko Šajn, grafični oblikovalec


Uredniški pregled: Katarina Bogataj

 


Posted

in

by

Tags:

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost