[Izložba] SARA BEZOVŠEK: (◉_◉)

Avtor: Aksioma (Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana)


Sara Bezovšek (1993) je slovenska vizualna umetnica. Študira in deluje predvsem kot grafična oblikovalka, zanimajo pa jo tudi fotografija, novi mediji in video art. Diplomirala je iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer sedaj zaključuje magisterij. Raziskuje vpliv internetne kulture, spletnih družbenih medijev in namiznega vmesnika na sodobno vizualno kulturo. V svojih trenutnih raziskavah si prizadeva internet upodobiti kot življenjski prostor, pri čemer uporablja drobce in fragmente ter tako z vizualno ozaveščenostjo umetnika sprejema kulturo remiksa, ki je postala pristno generacijsko sredstvo izražanja in komuniciranja. Sodelovala je v različnih skupinskih razstavah, med drugim Razumeti fotografijo, galerija Mikado, Ljubljana (2013), 100 let Leice (100 years of Leica), Dubrovnik (2014), Bodi črka – postani beseda!, Vodnikova domačija, Ljubljana (2015), ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost, Galerija Jakopič, Ljubljana (2016), AAVV All That Happens Must Be Known, Galerija Vn, Zagreb (2018). Leta 2018 je dobila Prešernovo nagrado za študente UL ALUO, za mobilno aplikacijo ZNAM.

 

[smartslider3 slider=11]

 

Za mlado umetnico, kot je Sara Bezovšek, se velik del družabnega življenja odvija na spletu, razvijanje lastnih pravil za spletno vedenje pa je ravno tako pomembno kot razumevanje, kako se je treba vesti na uradnih dogodkih. Zapravljanje časa na internetu, preletavanje raznoraznih člankov, YouTube kanalov, ali pa naključnih profilov na Instagramu, ustvari prostor, kjer dolgčas pogosto porodi umetniško raziskovanje. V svojem vizualnem delu, ki privzema obliko videov, Bezovšek kaže zanimanje za grafično prikazovanje spletnega in fizičnega nasilja, a hkrati tudi za ljubke ter zabavne teme.

 

 

V trilogiji Revenge Porn, Sextortion in Cyberstalking umetnica raziskuje internetne spolne navade z ustvarjanjem vizualne pripovedi iz elementov, ki jih mladi uporabniki uporabljajo za komuniciranje na platformah za družabno omrežje, kot je Facebook, in tudi manj nadzorovanih platformah, kot je spletni forum 4chan, kjer lahko uporabniki objavljajo anonimno. GIF-i, memi, videoposnetki na YouTubu, piratske TV oddaje in filmi, eksplicitni posnetki, videoposnetki na Snapchatu, komentarji in klepeti so posneti in remiksani, da bi prikazali vzdušje v katerem mlajše generacije živijo svoje spolno življenje v javni sferi interneta, kjer so pogosto predmet zalezovanja in nadlegovanja. Revenge Porn se na primer osredotoča na široko razširjeno prakso objavljanja in širjenja slik in videoposnetkov posnetih med seksom, kot obliko maščevanja svojemu bivšemu partnerju in spreminjanja slik, ki naj bi bile zasebne, v obliko pornografije. Čeprav lahko deljenje golih fotografij s svojim partnerjem ali snemanje svojega spolnega odnosa odpirata nove načine raziskovanja svoje spolnosti, pa deljivost le teh zastavlja nova vprašanja glede nadzora in zasebnosti. Poleg tega Sara Bezovšek s primerjavo prevladujoče medijske kulture in amaterske vsebine odraža medsebojno odvisnost med tema dvema podobjema.

 

Medtem ko se v novih videih čustveni poli te ikonografije pogosto prepletajo in mešajo z bolj niansiranimi vsebinami, pa so v starejšem videu RL prikazani na dveh vzporednih kanalih. RL je akronim, ki pomeni »resnično življenje«, hkrati pa tudi »desno in levo«. V tem video kolažu, narejenem iz videoposnetkov, najdenih na Facebooku, Instagramu in YouTubu, je zaslon razdeljen na dva dela. Na njih se sočasno predvajata dva posnetka, ki prikazujeta dve vizualni skrajnosti zelo priljubljenih spletnih vsebin – kri in nasilje prometnih nesreč in umorov ter zabavnost in ljubkost živalskih videov. Bližina in velikost posnetkov onemogočata gledalcu, da bi videl ljubko sliko in ob tem pozabil na podobe nasilja in obratno; učinkovit portret tega, kako običajno doživljamo spletno vsebino, kjer sta dobro in slabo pogosto med sabo oddaljena le za en klik.

 

 

Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana, 2018

Mentorji: Peter Rauch, Emil Kozole, Sašo Sedlaček (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) in Janez Janša (Aksioma)


Uredniški pregled: Matic Ferlan

Opomba uredništva: gradivo za objavo prispevka smo pridobili s strani avtorice projekta. Vir za besedilo in povezave do videoposnetkov je spletna stran Projektnega prostora Aksioma, fotografije nam je poslala avtorica.


Posted

in

by

Tags:

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost