Piše: Anja Guid
»Definitivno, ti prvi projekti, ti so bili izraz mene, bila sem sama sebi občinstvo, v bistvu. A v zadnjih letih sem se pričela zavedati, da na koncu pač je nekdo drug, je neka publika. In ni mi več udobno delati del, ki bi bila zgolj in samo o meni sami. Mislim, tista dela sem vseeno želela zasnovati malo bolj kompleksno, vključiti vanje neke druge tematike, omogočiti večplastno branje. V smislu uporabe tehnologije ali pa nekih prevpraševanj medija. Ko pogledam tista dela, lahko hitro vidim vse druge stvari, ki so vključene v njih, ne le obsedenosti z lastno eksistenco. A mi je danes, kot malo bolj odrasli osebi, vse to vseeno tuje. Zdi se mi, da ko si mlad, se ti to zdi primerna tema … Kasneje se pač pogoji spremenijo in postanejo osnovna eksistencialna vprašanja … Pač drugačna. Mogoče politika, mogoče ekonomija – za razliko od takih … Vprašanj, kot so, zakaj sem tukaj in kako sem tukaj in koliko časa bom tukaj in podobno. Prepoznavati in tematizirati začneš druge in drugačne aspekte, družbene in politične denimo, neke eksistence.«
Recenzija: Miha Valant
Dodaj odgovor