Piše: Domen Gostiša
4. edicija cikla pogovorov Artkusije: "Znanost, tehnologija in sodobne prakse v umetnostnih sistemih" III. pogovor: Sodobne umetniške prakse (21. 4. 2017) gostji: dr. Špela Petrič in Anja Jelovšek moderirata: Rina Pleteršek in Matic Ferlan
Naslov letošnjih tretjih Artkusij je bil »Sodobne umetniške prakse«. Gostji sta bili intermedijski umetnici dr. Špela Petrič in Anja Jelovšek. Pogovor sta povezovala Rina Pleteršek in Matic Ferlan.
Anja Jelovšek je diplomirala iz slikarstva in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, njena umetnost pa je, kot je zapisano na njeni spletni strani, intuitiven odgovor na njeno bivanje. Dr. Špela Petrič je sodobna umetnica in znanstvena raziskovalka, ki trenutno deluje v Amsterdamu na Nizozemskem. V svojem delu kombinira naravoslovne znanosti, nove medije in performans. S svojo umetnostjo želi spodbujati vprašanja, ki so povezana z antropologijo, filozofijo in psihologijo.
Prenos znanja v umetnost in v širšo javnost je izziv, saj je sodobna umetnost, umetnost, ki jo ustvarjata Špela Petrič in Anja Jelovšek, težko razumljiva. Špela Petrič se v svojem delu ukvarja s povezovanjem znanosti in umetnosti, prav tako je bila najprej znanstvenica in šele potem je postala umetnica. Anja Jelovšek pa, kot izšolana slikarka in kiparka, pravi, da je klasični umetnik in ne ve veliko o znanosti, tehnologija pa jo zanima s stališča vsakdanjega življenja, z vidika, njene prisotnosti v naših življenjih.
Od intermedijske umetnosti se pričakuje, da se bo ukvarjala s tem, kar se dogaja v družbi, pričakuje se, da se bo umetnost utilitarizirala. Anja Jelovšek ne vidi cilja svoje umetnosti v tem, da bi ozaveščala, zanjo je prostor umetnosti hermetičen, njena umetnost je diskusija znotraj sebe. V svoji umetnosti tudi ne posega izven umetnosti, ustvarja intermedijske projekte, ne pa interdisciplinarnih projektov. Njen projekt EKG, v katerem je z EKG-napravo dokumentirala svoj srčni utrip, ne govori skozi fiziološke in filozofske vidike, ampak je metafora za čas posameznikovega življenja. Špela Petrič je o odnosu institucije do umetnika povedala, da je bioumetnost težko vzdrževati. Prav tako je problem bioumetnosti v tem, kako jo predstavljati, ali jo predstavljati kot dogodek ali kot instalacijo, ki mora trajati tri mesece. Anja Jelovšek meni, da v splošni javnosti še vedno prevladuje ideja o umetnosti, ki jo predstavljajo oljne slike na platnu, prav tako poudarja, da je med ljudmi več zanimanja za znanost kot za umetnost. K temu je Špela Petrič dodala, da tudi znanost ni več tako cenjena, kot je bila, pogosto prevladuje mnenje, da gre za metanje denarja stran tako pri znanosti, kot pri umetnosti.
Po mnenju Špele Petrič, je Slovenija odličen prostor in neverjetno uspešen glede na svojo velikost, pogoji za delo so pa vedno druga stvar. Za bioumetnost trga ni, projekti se financirajo iz državnega ali občinskega denarja. Sicer pravi, da nekateri njeni kolegi tudi prodajajo na trgu, vendar ne v taki meri, da bi lahko s tako prodajo preživeli in financirali nadaljne projekte. Tudi Anja Jelovšek je govorila o financiranju v Sloveniji. Pravi, da si vedno sponzoriran od institucije, s katero delaš, kar je dvorezen meč; postavlja se vprašanje, kako doseči avtonomijo glede na omejitve razpisnih kriterijev. Vsekakor pa, kot je pripomnila Špela Petrič, vedno potrebuješ nekoga, ki bo financiral tvoje projekte. Anja Jelovšek je na vprašanje, ali je umetnost vezana na razpise ali je to umetnikova inspiracija, povedala, da je umetnost vedno vezana na sisteme in je vedno do neke mere določena, prav tako je umetnost komunikacija, umetnost je nekaj, kar želi biti slišano, in potemtakem potrebuje sprejemnike umetnosti. Špela Petrič je povedala, da se včasih ne moreš izraziti, da se je težko izraziti, in vedno se postavlja vprašanje, kako tisto, kar hočeš povedati, kar si raziskoval, povedati, podati naprej. To je že prva omejitev, ki se postavlja umetniku v odnosu do tistega, ki umetnost sprejema.
Na koncu se je seveda postavilo tudi vprašanje, ali se da od sodobne umetnosti živeti. Anja Jelovšek pravi, da še ne ve, ker je ravno v času, ko bo to videla. Špela Petrič pa pravi, da zaenkrat lahko živi od svoje umetnosti, vendar pa ne ve, koliko časa bo trajalo. Pravi tudi, da je delo zelo naporno. K temu je Anja Jelovšek še dodala, da je treba res veliko vložiti, če želiš preživeti.
[smartslider3 slider=5]
Dodaj odgovor