Piše: Domen Gostiša
4. edicija cikla pogovorov Artkusije: "Znanost, tehnologija in sodobne prakse v umetnostnih sistemih" I. pogovor: Vdor družabnih omrežij in druge IKT v muzej (24. 3. 2017) gostji: dr. Katja Mahnič in Karla Železnik moderirata: Hana Čeferin in Matic Ferlan
Tema letošnjih Artkusij je »Znanost, tehnologija in sodobne prakse v umetnostnih sistemih«. Tema prvega letošnjega pogovora je bila: »Vdor družabnih omrežij in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v muzej«. Gostji sta bili dr. Katja Mahnič, docentka na področju obče umetnostne zgodovine in muzeologije na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljana, in Karla Železnik, kustodinja dokumentalistka in odgovorna za stike z javnostmi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Pogovor sta povezovala Hana Čeferin in Matic Ferlan.
Internet in posledični razvoj družabnih omrežji in mobilne tehnologije je izjemno predrugačil svet in načine komuniciranja. Danes se cel svet vrti okrog družabnih omrežji, ki jih aktivno uporablja že skoraj tretjina človeštva. Čas potovanja informacij se je bistveno skrajšal. Ta komunikacijski razvoj pa zahteva tudi prilagajanje ljudi in institucij. Sodobni mediji so marsikatero stvar olajšali, po drugi strani pa tudi dodatno otežili, informacije hitreje dobimo, po drugi strani pa jih moramo sami tudi hitreje pošiljati naprej.
V pogovoru je bilo izpostavljeno vprašanje odnosa muzeja do sodobnega obiskovalca, ki pride v muzej s pametnim telefonom. Je mar nujno, da se muzej prilagodi sodobni tehnologiji ali ne, in tudi, kako to prilagajanje vpliva na uspeh muzeja. Ali je uspeh muzeja to, da proda čim več kart, četudi se pridejo ljudje le slikat pred znane slike, npr. pred v pogovoru večkrat izpostavljeno Klimtovo sliko Poljub, ali bi morali imeti muzeji in galerije višje poslanstvo. Povabljenki sta se strinjali, da je pravo poslanstvo muzejev izobraževanje v najširšem pomenu in vzgajanje gledalcev, gledalcev, ki se bodo vračali in ki se bodo za to, kar gledajo, res zanimali, torej gledalcev, ki se ne bodo prišli le slikat. Pravi uspeh muzejev je tako zadovoljstvo obiskovalcev; to, da so imeli nekaj od ogleda muzeja. V času številk, v katerem živimo, na prvi pogled sploh ne pomislimo, da lahko uspeh merimo še kako drugače, npr. z anketami, ki sicer zahtevajo več časa in denarja, ali na to, da pomeni uspeh muzeja vračanje obiskovalcev, odraža pa se v nakupu letnih kart. Seveda prodane karte, sploh v zasebnih institucijah, predstavljajo najpomembnejši vidik uspešnosti in so njihov glavni cilj, ne glede na to, kaj imajo obiskovalci od tega, da so prišli v muzej. Številke pa so pomembne tudi pri institucijah, ki se financirajo iz državnega denarja, te institucije morajo namreč ves čas upravičevati svoj obstoj.
Čeprav je tendenca po tem, da se slikamo s sliko ali celo samo z reprodukcijo, ki se nahaja v istem muzeju kot original, prisotna že več časa, je danes, v času interneta, še toliko bolj izražena in bolj vidna. Mnogim je pomembno, da sporočijo svetu, da se pokažejo, da so bili tam. Tako lahko muzej in slike v njem postanejo le še kulisa za fotografiranje. V Avstrijskem Belvederu, so zaradi nenehnega fotografiranja pred Klimtovo sliko Poljub, naredili reprodukcijo te slike, da se lahko ljudje slikajo pred njo. Tako niti ni več pomembno, da se slikajo pred originalno sliko, ampak je dovolj dobra tudi reprodukcija, ki se nahaja v istem muzeju v katerem se nahaja original, mnogim je pomembno le to, da se slikajo pred »Klimtom«.
Na začetku razmaha sodobnih tehnologij so se muzeji bali, da če bodo lahko ljudje videli dobre reprodukcije znanih del, sploh ne bodo več prišli v muzeje. Ta strah se je pokazal kot neupravičen, pokazalo se je, da dobra spletna stran povečuje obisk, internet je postal orodje, s katerim se predstaviš. Dr. Mahnič je izpostavila še pomen originala nasproti reprodukcije. Stare slike transcendirajo čas, prebujajo občutke, pri gledanju je prisotna čustvena raven, slika se te dotakne. Gledaš preteklost, poleg tega pa si v realnem prostoru, v katerem je neko vzdušje, kjer so še druge stvari in drugi ljudje.
Sodobna komunikacijska tehnologija tako zahteva prilagajanje, zahteva premislek o njeni uporabi in o tem, kaj pomeni za nas. Premislek o tem, kaj je uspeh muzeja in čemu bi moral dajati prednost. Premislek o odnosu med reprodukcijo in originalom, med resničnim izkustvom umetnosti in umetnostjo kot potrošnim materialom (npr. skodelice, dežniki, majice z reprodukcijami znanih slik), med umetninami kot objekti kontemplacije, razmišljanja, sporočanja, čustvovanja in umetninami kot kulisami za portrete, ki sporočajo, da so tisti na sliki bili tam, premislek o razliki med doživetjem umetnine in posedovanjem umetnine v obliki digitalne fotografije. Vsekakor pa nam tako slike, iz katerih nas gledajo stoletja, kot sodobni selfiji, pogosto pripovedujejo več o nas samih kot same o sebi.
[smartslider3 slider=6]
Dodaj odgovor